OBNOVLJIVI VIRI ENERGIJE
Obnovljivi viri energije so tisti viri, ki se v naravi ves čas obnavljajo – sonce, veter, voda, biomasa in toplota Zemlje. Tehnologije za rabo obnovljivih virov te naravne energetske vire pretvarjajo v uporabne oblike energije – električno energijo, toploto in goriva. Njihova skupna lastnost je, da proizvajajo malo ali nič toplogrednih plinov.[1]
Imamo več kot dovolj energije
Obnovljivi viri energije lahko trenutne globalne potrebe po energiji pokrijejo več kot 3,000 krat. Količina obnovljivih virov energije, ki jo lahko zajamemo z obstoječimi tehnologijami, je nižja, vendar pa jo je še vedno dovolj, da zagotovi približno šest krat več energije, kot jo trenutno porabimo v svetu – in to za vedno.[1]
Večina obnovljivih virov energije izvira posredno ali neposredno s sonca. Sončna energija se lahko v sončnih kolektorjih neposredno uporabi za gretje ali pa v fotovoltaičnih sistemih za elektriko. Sonce premika vetrove in valove, razen tega pa omogoča rast biomase. Vetrna energija in energija valov sta odvisni od vremenskih vzorcev, ki jih povzroča energija sonca. Sončna svetloba je potrebna za fotosintezo, ki omogoča rast rastlin – biomase. Posredno je tako mogočne energijo sonca zajeti z vetrnimi ali vodnimi turbinami ter sistemi za izrabo biomase.
Geotermalna energija izvira iz izvornega nastanka planeta, iz radioaktivnega razpadanja mineralov in sončne energije s površja. Lahko se uporabi za proizvodnjo toplote ali elektrike. Energija plimovanja, ki se uporablja za proizvodnjo elektrike, je edina oblika energije, ki izvira neposredno iz gibanja v odnosu Zemlja – Mesec. Sila plimovanja, ki jo proizvedeta Mesec in Sonce, je v kombinaciji z vrtenjem Zemlje odgovorna za nastanek plimovanja..
FOTOVOLTAIČNA TEHNOLOGIJA proizvaja elektriko neposredno iz sončne svetlobe. Skrivnost procesa je uporaba polprevodnih materialov, kot je npr. silikon. Ko na polprevodnik pade svetloba, se sprostijo elektroni in nastane električni tok. Fotovoltaika ne potrebuje močne sončne svetlobe, da bi obratovala, zato fotovoltaični sistemi lahko delujejo celo ob oblačnih dnevih.
SONČNE TERMALNE ELEKTRARNE, proizvajajo elektriko tako, da koncentrirajo sončno sevanje in ga spremenijo v paro ali plin z visoko temperaturo, ki potem poganja turbino ali motor. Vroča para poganja turbine, ki proizvajajo elektriko.
SONČNI KOLEKTORJI temeljijo na stoletja starem principu: sonce segreje tekočino v temni posodi. Sončna toplota lahko tako zagotavlja toplotno energijo za širok nabor potreb – od tople vode za gospodinjstvo, do gretja stanovanja, ogrevanja vode v bazenu, hlajenja, toplote za industrijske procese ali razsoljevanje morske vode.
VETRNA ENERGIJA je postala najhitreje rastoč vir energije na svetu v zadnjih 20 letih. Turbine imajo moč od nekaj kW do več kot 7000 kW, največje pa so visoke več kot 130 m. Ena velika vetrna turbine lahko proizvede dovolj elektrike za okoli 5000 gospodinjstev. V letu 2008 je vetrna energija zagotavljala elektriko več kot 35 milijonom gospodinjstvom v EU. Večina komercialnih turbin sedaj deluje na vodoravni osi s tremi enakomerno razporejenimi lopaticami, ki so povezana z rotorjem, iz katerega se moč prenaša na generator. Proizvedena elektrika potuje po stebru navzdol do transformatorja, nato pa gre v lokalno omrežje.
BIOMASA je širok termin, ki zaobjema materiale biološkega izvora, ki se lahko izrabljajo kot vir energije. Lahko vključuje tako les, poljščine, alge in ostale rastline, kot tudi kmetijske in gozdne ostanke ter rastlinske odpadke. Biomasa se lahko uporabi za številne končne namene: ogrevanje, proizvodnjo elektrike ali pa kot gorivo za prevoz.
GEOTERMALNE ELEKTRARNE uporabljajo zemljino naravno toploto za uparjanje vode ali drugega organskega medija. Para poganja turbine, ki proizvajajo elektriko. Na Novi Zelandiji in Islandiji se ta tehnologija množično uporablja že desetletja. V Evropi je tehnologija še vedno v fazi preizkušanja, vendar pa so geotermalni obrati za ogrevanje že množično prisotni. Takšni obrati potrebujejo nižje temperature in segreta voda se uporablja neposredno. Pomemben del evropskih potreb po ogrevanju in hlajenju se lahko pokrije z geotermalno energijo.
VODNA ENERGIJA uporablja moč vode, ki je shranjena v akumulacijskem jezeru za jezom vodne elektrarne, in na ta način generira elektriko. Pritisk vode (ki nastane skozi težo vode in gravitacijo) potisne vodo na krila turbine in tako pretvori mehansko energijo v električno. Majhne hidroelektrarne se ponavadi napajajo neposredno iz toka rek in ne potrebujejo skladiščenja vode, velikih jezov in akumulacijskih jezer.
EU – Globalna vodilna sila v izrabi obnovljivih virov energije
Prav tako kot so podnebne spremembe realna grožnja, so obnovljivi viri energije realna rešitev. V letu 2008 je termalno – solarni sektor dosegel 51,5 % rast.[3]
Konec leta 2008 je kapaciteta vetrnih elektrarn dosegla 65 tisoč MW inštalirane moči, kar je 15,1 % povečanje glede na leto 2007.
Ni enostavno – ovire obnovljivi energiji
VISOKI ZAČETNI KAPITALNI STROŠKI: Ponavadi so investicijski stroški obnovljivih virov energije višji kot pri starih energetskih sistemih. Pomembno pa je ugotoviti, da so stroški obnovljivih virov energije nenehno in pomembni padali v zadnjih 20 letih.[5]
SUBVENCIJE ZA KONKURENČNA GORIVA: Velika podpora v obliki javnih subvencij za jedrska in fosilna goriva ter način, na katerega je organizirano elektro-distribucijsko omrežje, onemogočata enakopravno tekmovanje obnovljivim virom energije. Zato so za podporo obnovljivih virov energije potrebni sistemi za finančno podporo. Nemška zagotovljena odkupna cena, ki je uporabljena skoraj povsod po svetu, je bila velik uspeh za podporo in razvoj obnovljivih virov energije.
ZUNAJI STROŠKI: Čeprav so okoljski vplivi in z njimi povezani stroški pogosto vključeni v ekonomsko primerjavo med obnovljivimi in konvencionalnimi viri energije, investitorji le redko vključijo takšne okoljske stroške v odločanje.
Odprte so kontroverzne debate o okoljski in ekonomski trajnosti biogoriv. Večina okoljskih organizacij verjame, da lahko pod trenutnimi okoliščinami biogoriva povzročijo okoljske in družbene probleme, če igrajo pomembnejšo vlogo v prometni ali energetski politiki.
Majhno proti velikemu – 100 % obnovljivo je mogoče
Študija ‘RE-thinking 2050’, ki jo je izdelal Evropski svet za obnovljivo energijo (European Renewable Energy Council - EREC), začrtuje jasno pot, kako lahko EU preklopi na 100 % obnovljivo elektriko, ogrevanje in hlajenje ter promet. Doseganje tega preklopa ni stvar tehnologije, temveč politične volje.[5]
Velik del globalne energije bo do leta 2050 proizveden iz majhnih, decentraliziranih virov energije, čeprav bodo veliki obrati na obnovljive vire še vedno potrebni za dosego hitrega prehoda na sistem energetske oskrbe z obnovljivimi viri energije. Velike vetrne elektrarne na morju in solarne elektrarne v dobro obsijanih regijah sveta bodo tako igrale pomembno vlogo.[3]
Viri
[1] EREC/Greenpeace Energy [R]evolution, Sven Teske, Arthouros Zervos, Oliver Schäfer, January 2007
www.erec.org/fileadmin/erec_docs/Documents/Publications/energy_revolutio...
[2] Vir za diagram: Brightonart adaptation from WBGU in EREC/Greenpeace Energy [R]evolution, 2007
[3] The state of Renewable Energies in Europe, 9th EurObserv’ER Report, 2010
www.energies-renouvelables.org
[4] Vir za diagram: Brightonart adaptation from 9th EurObserv’ER Report, 2010
www.energies-renouvelables.org
[5] EREC, RE-thinking 2050 study
www.rethinking2050.eu
© Energy Union. Fotografije: WIP ali Shutterstock
